prentvęn śtgįfa ID-8. višauki

VIII. VIŠAUKI

STAŠFESTURÉTTUR

Skrį sem kvešiš er į um ķ 31. gr.

INNGANGUR


Žegar gerširnar sem vķsaš er til ķ žessum višauka fela ķ sér hugmyndir eša vķsa til mįlsmešferšar sem er sérkennandi fyrir réttarreglur bandalagsins, svo sem varšandi

--- inngangsorš;

--- vištakendur gerša bandalagsins;

--- tilvķsanir til yfirrįšasvęša eša tungumįla EB;

--- tilvķsanir til réttinda og skyldna ašildarrķkja EB, opinberra stofnana žeirra, fyrirtękja eša einstaklinga hvers gagnvart öšrum; og

--- tilvķsanir til mįlsmešferšar varšandi upplżsingar og tilkynningar;

gildir bókun 1 um altęka ašlögun, nema kvešiš sé į um annaš ķ žessum višauka.

AŠLÖGUN Į TILTEKNUM SVIŠUM

Aš žvķ er žennan višauka varšar og žrįtt fyrir įkvęši bókunar 1 ber aš lķta svo į aš hugtakiš ,,ašildarrķki`` ķ geršunum sem vķsaš er til feli ķ sér, auk žeirrar merkingar sem žaš hefur ķ viškomandi EB-geršum, [Ķsland, Liechtenstein og Noreg]**) [...].*)
*) Bókun um breytingu į EES-samningnum, 17. mars 1993.

**)Įkvöršun nr. 43/2005. (EES-višbętir 38/26, 28.7.2005). Gildistaka: 12.3.2005.

[Eftirfarandi ašlögunarįkvęši gildi fyrir Liechtenstein til 31. desember 2006. Sameiginlega EES-nefndin skal, fyrir žann dag, lįta fara fram endurskošun sem hśn kann aš byggja įkvöršun sķna į žess efnis aš višhalda žeim rįšstöfunum sem kunna aš verša taldar višeigandi, aš teknu ešlilegu tilliti til sérstakra landfręšilegra ašstęšna ķ Liechtenstein og aš žvķ marki sem brżn naušsyn krefur.

I

Ķslenskum og norskum rķkisborgurum og rķkisborgurum ašildarrķkja Evrópusambandsins skal ašeins heimilt aš taka upp bśsetu ķ Liechtenstein aš fengnu leyfi yfirvalda ķ Liechtenstein. Žeir eiga rétt į aš fį fyrrnefnt leyfi samkvęmt žeim takmörkunum einvöršungu sem um getur hér aš aftan. Ekkert slķkt bśsetuleyfi er naušsynlegt vegna dvalar sem er skemmri en žrķr mįnušir į įri, aš žvķ tilskildu aš viškomandi stundi hvorki atvinnu né ašra fasta starfsemi af efnahagslegum toga, eša vegna einstaklinga sem stunda žjónustu yfir landamęri ķ Liechtenstein.

Skilyršin sem varša ķslenska og norska rķkisborgara og rķkisborgara ašildarrķkja Evrópusambandsins geta ekki verši strangari en žau sem varša rķkisborgara žrišju landa.

      II
1. Fjöldi bśsetuleyfa sem ķslenskum og norskum rķkisborgurum og rķkisborgurum ašildarrķkja Evrópusambandsins, sem stunda starfsemi af efnahagslegum toga ķ Liechtenstein, stendur til boša įr hvert skal įkvešinn meš žeim hętti aš įrleg nettóaukning frį įrinu į undan ķ fjölda rķkisborgara fyrrnefndra landa, sem eru virkir ķ efnahagslegu tilliti og bśsettir ķ Liechtenstein, sé ekki undir 1,75% af fjölda žeirra 1. janśar 1998. Draga ber fjölda bśsetuleyfa til einstaklinga sem öšlast žegnréttindi į einu įri frį grunntölunni sem aukningin fyrir komandi įr er reiknuš śt frį. Bśsetuleyfi, sem eru veitt umfram lįgmarksfjöldann, skal ekki telja meš žegar aukningin fyrir komandi įr er reiknuš śt.

2. Yfirvöld ķ Liechtenstein skulu veita bśsetuleyfi įn allrar mismununar og įn žess aš raska samkeppni. Veita ber helming nettóaukningar leyfa, sem eru ķ boši, samkvęmt mįlsmešferš sem veitir öllum umsękjendum jafnan rétt.

3. Telja ber ķbśa, sem hafa skammtķmaleyfi og stunda starfsemi af efnahagslegum toga, meš ķ kvótanum. Slķkum einstaklingum er heimilt aš dvelja um kyrrt ķ Liechtenstein samkvęmt žeim skilyršum, sem eru skilgreind ķ samningnum, eftir aš leyfiš er śtrunniš innan kvótans sem mišaš var viš viš komu žeirra inn ķ landiš. Endurśthluta ber leyfinu innan kvótans žegar einstaklingurinn, sem var śthlutaš leyfinu, skiptir um bśsetu og fer til annars lands. Fjöldi skammtķmaleyfa, sem er ķ boši ķ žeim tilgangi aš stunda starfsemi af efnahagslegum toga, skal ekki vķkja meir en sem nemur 10% frį žvķ sem var 1997.

      III
Mešlimir ķ fjölskyldum ķslenskra og norskra rķkisborgara og rķkisborgara ašildarrķkja Evrópusambandsins, sem hafa löglega bśsetu ķ Liechtenstein, skulu eiga rétt į aš fį leyfi sem gildir meš sama hętti og leyfi žess einstaklings sem žeir eru hįšir. Žeir skulu hafa rétt til aš stunda starfsemi af efnahagslegum toga meš žeim hętti aš telja ber žį meš ķ žeim fjölda leyfa sem eru veitt einstaklingum sem stunda starfsemi af efnahagslegum toga. Hins vegar er óheimilt aš skķrskota til skilyršanna, sem um getur ķ II. liš, ķ žvķ skyni aš synja žeim um leyfi ef įrlegum fjölda leyfa, sem einstaklingum, sem stunda starfsemi af efnahagslegum toga, stendur til boša, er nįš.

Einstaklingum, sem leggja nišur stafsemi af efnahagslegum toga, er heimilt aš dvelja um kyrrt ķ Liechtenstein samkvęmt skilyršum sem eru skilgreind ķ reglugerš framkvęmdastjórnarinnar (EBE) nr. 1251/70 frį 29. jśnķ 1970 um rétt launžega til aš dveljast įfram į yfirrįšasvęši ašildarrķkis eftir aš hafa gegnt starfi ķ žvķ rķki(3(3) Stjtķš. EB L 142, 30.6.1970, bls. 24. ) og ķ tilskipun rįšsins 75/34/EBE frį 17. desember 1974 um rétt rķkisborgara ašildarrķkis til aš dveljast įfram į yfirrįšasvęši annars ašildarrķkis eftir aš hafa starfaš žar sjįlfstętt(4(4) Stjtķš. EB L 14, 20.1.1975, bls. 10. ): žeir verša hvorki taldir framar meš ķ žeim fjölda leyfa sem einstaklingum, sem stunda starfsemi af efnahagslegum toga, stendur til boša né verša žeir taldir meš ķ kvótanum sem er skilgreindur ķ IV. liš.
IV

Įrlegur 0,5% višbótarkvóti, į sömu forsendum og um getur ķ II. liš, skal standa einstaklingum til boša sem óska aš taka upp bśsetu į grundvelli réttinda sem eru skilgreind ķ tilskipun rįšsins 90/365/EBE frį 28. jśnķ 1990 um bśseturétt(5(5) Stjtķš. EB L 180, 13.7.1990, bls. 26.), tilskipun rįšsins 90/364/EBE frį 28. jśnķ 1990 um bśseturétt launžega og sjįlfstętt starfandi einstaklinga sem hafa lįtiš af störfum(6(6) Stjtķš. EB L 180, 13.7.1990, bls. 28.) og tilskipun rįšsins 93/96/EBE frį 29. október 1993 um bśseturétt nįmsmanna(7(7) Stjtķš. EB L 317, 18.12.1993, bls. 59.).

II. lišur gildir aš breyttu breytanda.
      V

1. Liechtenstein er heimilt aš halda ķ gildi ķ fimm įr innlendum įkvęšum sem gera įrstķšabundnu vinnuafli įsamt fjölskyldumešlimum skylt aš yfirgefa landsvęši Liechtenstein ķ aš minnsta kosti žrjį mįnuši žegar įrstķšabundiš leyfi er śtrunniš. Óheimilt er aš slķkir einstaklingar séu hįšir frekari takmörkunum. Endurnżja ber įrstķšabundin leyfi meš sjįlfvirkum hętti fyrir starfandi einstaklinga į įrstķšabundnum grundvelli sem hafa starfssamning viš endurkomu til Liechtenstein. Fjöldi leyfa sem stendur įrstķšabundnu vinnuafli meš ķslenskan og norskan rķkisborgararétt og rķkisborgararétt ķ ašildarrķkjum Evrópusambandsins til boša skal ekki vera minni en fjöldi leyfa sem var veittur 1997 aš frįdregnum fjölda leyfa fyrir einstaklinga sem njóta góšs af afnįmi hafta ķ samręmi viš eftirfarandi mįlsgrein.

2. Įkvarša ber fjölda einstaklinga, sem eru undanžegnir žeirri kvöš aš yfirgefa landsvęši Liechtenstein įr hvert, sem fjölda leyfa ķ umferš deilt meš fjölda įra sem eftir er fram til žess aš ašlögunartķmabilinu fyrir įrstķšabundiš vinnuafl lżkur. Įkveša ber röš einstaklinga, sem njóta munu góšs af afnįmi hafta, meš fjölda endurnżjašra leyfa fyrir įrstķšabundiš vinnuafl ķ réttri röš og meš śtgįfudagsetningu fyrsta leyfis af žvķ tagi innan sömu rašar.

3. Einstaklingum, sem hafa notiš góšs af afnįmi hafta ķ samręmi viš sķšustu mįlsgrein, skal ekki fundinn stašur innan kvótanna ķ samręmi viš II. og IV. liš. Slķkir einstaklingar verša hins vegar taldir meš ķ tilviki fjölskyldumešlima sem taka upp starfsemi af efnahagslegum toga ķ samręmi viš III. liš.
VI

Umsękjendum um bśsetuleyfi skal berast skriflegt svar eigi sķšar en ķ lok žrišja mįnašar frį dagsetningu umsóknar. Umsękjendum sem er hafnaš ber aš svara skriflega žar sem höfnun žeirra er rökstudd. Žeir skulu njóta sömu lagaśrręša og rķkisborgarar Liechtenstein aš žvķ er varšar stjórnvaldsįkvaršanir.
VII

Einstaklingur, sem starfar ķ Liechtenstein en hefur ekki bśsetu žar (launžegi sem sękir vinnu yfir landamęri), skal snśa dag hvern til heimalands sķns.
      VIII

Liechtenstein skal lįta öšrum samningsašilum og Eftirlitsstofnun EFTA ķ té allar naušsynlegar upplżsingar til aš unnt sé aš fylgjast meš žvķ aš fariš sé aš įkvęšum žessa višauka.]*)
*) Įkvöršun nr. 191/99. (EES-višbętir nr. 14/217, 15.3.2001). Gildistaka: 1.6.2000.

GERŠIR SEM VĶSAŠ ER TIL

1. 361X1201/bls. 32/62: Almenn įętlun um afnįm hafta į rétti til aš veita žjónustu (Frönsk śtgįfa: Stjtķš. EB nr. 2, 15.1.1962, bls. 32; Ensk śtgįfa: Ensk sérśtgįfa (2. ritröš) IX, bls. 3).

Įkvęši almennu įętlunarinnar skulu, aš žvķ er žennan samning varšar, ašlöguš sem hér segir:

a) Ķ fyrsta undirliš fyrstu mįlsgreinar III. bįlks komi tilvķsun ķ 32. gr. samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 55. gr. EBE-sįttmįlans.

b) Ķ öšrum undirliš fyrstu mįlsgreinar III. bįlks komi tilvķsun ķ 33. gr. EES-samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 56. gr. EBE-sįttmįlans.

c) Ķ žrišja undirliš fyrstu mįlsgreinar III. bįlks komi tilvķsun ķ 38. gr. samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 61. gr. EBE-sįttmįlans.

d) Ķ fyrstu mįlsgrein VI. bįlks komi tilvķsun ķ 30. gr. samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 3. mgr. 57. gr. EBE-sįttmįlans.


2. 361X1202/bls. 36/62: Almenn įętlun um afnįm hafta į stašfesturétti (Frönsk śtgįfa: Stjtķš. EB nr. 2, 15.1.1962, bls. 36; Ensk śtgįfa: Ensk sérśtgįfa (2. ritröš) IX, bls. 7).

Įkvęši almennu įętlunarinnar skulu, aš žvķ er žennan samning varšar, ašlöguš sem hér segir:

a) Ķ fyrstu mįlsgrein I. bįlks gildi fyrsta klausan fram aš ,,sjįlfstęši sem fęst eftir aš sįttmįlinn hefur öšlast gildi`` ekki.

b) Eftirfarandi mįlsgrein bętist viš I. bįlk:

,,Lķta ber į tilvķsanir ķ lönd og yfirrįšasvęši handan hafsins ķ ljósi įkvęša 126. gr. samningsins.``

c) Ķ fyrstu mįlsgrein V. bįlks komi tilvķsun ķ 30. gr. samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 3. mgr. 57. gr. EBE-sįttmįlans.

d) Ķ VII. bįlki komi tilvķsun ķ 61. gr. o. įfr. samningsins ķ staš tilvķsunar ķ 92. gr. o. įfr. EBE-sįttmįlans.


3. [32004L0038: Til­skip­un Evrópu­žingsins og rįšs­ins 2004/38/EB frį 29. aprķl 2004 um rétt borgara Sambandsins og ašstandenda žeirra til frjįlsra flutninga og bśsetu į yfir­rįša­svęši ašild­ar­rķkjanna, um breyt­ingu į reglu­gerš (EBE) nr. 1612/68 og um nišurfellingu til­skip­ana 64/221/EBE, 68/360/EBE, 72/194/EBE, 73/148/EBE, 75/34/EBE, 75/35/EBE, 90/364/EBE, 90/365/EBE og 93/96/EBE (Stjtķš. ESB L 158, 30.4.2004, bls. 77), meš leiš­rétt­ing­um sem birt­ar hafa veriš ķ Stjtķš. ESB L 229, 29.6.2004, bls. 35, Stjtķš. ESB L 30, 3.2.2005, bls. 27, og Stjtķš. ESB L 197, 28.7.2005, bls. 34).
      Įkvęši til­skip­unarinnar skulu, aš žvķ er samning žennan varšar, ašlöguš sem hér segir:

      a) Įkvęši til­skip­unarinnar gilda, eftir žvķ sem viš į, į svišum sem falla undir žennan viš­auka.

      b) Įkvęši samn­ings­ins taka til rķkisborgara samn­ings­aš­ila. Ašstandendur žeirra, eins og žeir eru skilgreindir ķ til­skip­uninni, sem eru rķkisborgarar ķ löndum utan EES, skulu njóta til­tekinna réttinda sam­kvęmt til­skip­uninni.

      c) Ķ staš hugtaksins „borgarar Sambandsins“ komi hugtakiš „borgarar ašild­ar­rķkja EB og EFTA-rķkjanna“.

      d) Ķ staš oršsins „sįttmįlanum“ ķ 1. mgr. 24. gr. komi oršiš „samningnum“ og ķ staš oršanna „afleiddri löggjöf“ ķ sömu mįlsgrein komi oršin „afleiddri löggjöf sem felld hefur veriš inn ķ samn­ing­inn“. ]*)

    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.

4. [...]*)
    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.
5.[...]*)
    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.
6. [...]*)
    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.

7. [...]*)
    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.

8. [...]*)
    *) Įkvöršun nr. 158/2007. (EES-višbętir 26/17, 8.5.2008). Gildistaka: 1.3.2009.


9. Žrįtt fyrir 31. -- 35. gr. samningsins og įkvęši žessa višauka er Ķslandi heimilt aš beita įfram höftum, sem eru ķ gildi viš undirritun samningsins um stašfestu žeirra sem eru ekki rķkisborgarar og rķkisborgara sem hafa ekki lögheimili į Ķslandi, į sviši sjįvarśtvegs og fiskvinnslu.


10. Žrįtt fyrir 31. -- 35. gr. samningsins og įkvęši žessa višauka er Noregi heimilt aš beita įfram höftum, sem eru ķ gildi viš undirritun samningsins um stašfestu žeirra sem eru ekki rķkisborgarar, į sviši sjįvarśtvegs eša śtgeršarfélaga sem eiga eša gera śt fiskiskip.


Framhald